Prostorsko-pravni razlogi

• V skladu z zazidalnim načrtom iz leta 1965, so bile vse odprte površine v ŠS 6 urejene kot javne površine. Njihova ureditev se je financirala iz javnih sredstev, zbranih na podlagi obveznih prispevkov in kupnin etažnih lastnikov. Občina in občinski skladi so pravico do uporabe zemljišč za čas gradnje soseske brezplačno prenesla na graditelja soseske, podjetje v družbeni lasti SOZD Giposs, to pa bi jih moralo po končanju gradnje občini vrniti. Do tega nikoli ni prišlo in vse zunanje površine v ŠS 6 so (v formalnem smislu) ostale v lasti SOZD-a. Dejansko pa se ta lastnina ni izražala kot posest, zunanje površine v soseski so po izgradnji in naselitvi prebivalcev upravljale in vzdrževale občinske službe.

• Leta 1997 je bil sprejet zakon, ki je bil podlaga za lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti in na podlagi katerega se je dotedanja pravica do uporabe zemljišč pretvorila v lastninsko pravico. Vzporedno s tem se je pojavil novi Giposs, ki je bil oblikovan kot delniška družba in se je v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik zemljišč prejšnjega SOZD-a. Novi Giposs, te pravice ni imel, ker ni bil pravni naslednik nekdanjega SOZD-a Giposs in ni imel z njegovo lastnino nič.

• Ta Giposs je kasneje zemljišča prodal naprej podjetju VIDEOART d.o.o oz. g. Bojanu Gjuri in ostalim zasebnim pravnim subjektom, kljub temu, da za to ni imel pravne podlage. Obravnavane površine bi morali predati občini oziroma lokalni skupnosti, ki je s sredstvi komunalnega prispevka ureditev teh površin financirala.

• Del krivde, da se lastništvo nad zemljišči ni preneslo nazaj nosi tudi občina sama, ki kot »upnica« ni ravnala kot skrben lastnik, saj ni postavila zahtevka za vrnitev zemljišč, ki so ji po pogodbi pripadala. S tem ni realizirala svojih obveznosti do etažnih lastnikov, ki so prispevali komunalni prispevek za izvedena dela na javnih površinah parkovne in prometne ureditve.

• Občina zaradi neizvajanja svojih nalog tudi ni poskrbela za razglasitev statusa grajenega javnega dobra (GJD). Kot »objekti (potencialnega) grajenega javnega dobra« namreč veljajo vse zelenice, ki so bile urejene v stanovanjskih soseskah, grajenih na podlagi prostorskih izvedbenih aktov in financirane z javnimi sredstvi. Po pravnih določbah sta na objektih GJD pravni promet in sprememba namenske rabe prepovedana, pravni posli z njim pa nični. Po dosedanji pravni praksi je enako zahtevano in obravnavano tudi za površine, ki se ocenjujejo kot »potencialno« GJD, ki ga je treba varovati po istih določilih kot razglašeno GJD.

• Pred uvedbo OPN MOL ID in po ukinitvi veljavnosti ZN iz časa gradnje so veljala določila, ki so že delno spreminjala osnovni urbanistični koncept soseske, delno pa ZN tudi povzemala. Tako naj bi se npr. v morfoloških enotah 8/1, 8/2 in 8/3, ki obsegajo območje osrednjega travnika uredilo nogometno, odbojkarsko in košarkarska igrišča za potrebe šole in soseske ter nove pešpoti. (glej Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 – Šiška (Ur. l. SRS, št. 28_89, 24_91, 58_92, 5_94, 24_96, 40_97, 43_00, 18_02, 55_04, 28_05)

Urbanistični in arhitekturni razlogi

• ŠS 6 predstavlja enega kvalitetnejših primerov stanovanjske gradnje v Ljubljani, ki je bila realizirana kot prva zaključena urbanistična enota za 10.000 ljudi. Odprte zelene površine in parki soseske spadajo med lepše primere krajinskega oblikovanja javnih površin v Ljubljani. Predlagane spremembe bi posegle v kvalitetno zasnovo in izgled soseske, kar je bilo izpostavljeno že na vseh dosedanjih razpravah o spremembah OPN MOL ID. Prav tako predlagani poseg ni skladen s strateškim ciljem ohranjanja kvalitete bivanja in urbanističnim kriterijem zasnove in varovanja odprtih zelenih površin v stanovanjskih soseskah.

• ŠS 6 predstavlja pomemben del stanovanjske dediščine 20. stoletja, ki se mora v največji meri ohranjati. Tudi OPN MOL SD jo opredeljuje kot t.i. karakteristično mestno območje, ki naj bi bil z instrumenti urbanističnega načrtovanja varovana. Predlagane spremembe OPN MOL ID (na predlog zainteresiranih zasebnih investitorjev) bi pomenile grob poseg v kvalitetno zasnovo in izgled soseske.

• MOL v zadnjih letih zasleduje t.i. notranji razvoj naselij, kar pomeni, da ima zapolnjevanje in zgoščanje oziroma intenzivnejša raba izrabljenih ali praznih zemljišč, prednost pred širjenjem na nova področja. Strategijo zgoščevanja mesta znotraj ljubljanske obvoznice sicer podpiramo, vendar ne v stanovanjskih soseskah kot je ŠS 6, ki so urbanistično in programsko že smiselno zaključene.

• Z novopredvideno pozidavo se ruši celotno parcelno tkivo: značilen parcelni ritem, velikost in oblike parcel, odnos do ulic ali trgov ter razmerje med pozidanim in nepozidanim delom parcel. V prostor bi se vneslo drugačna razmerja v gabaritih, porušil bi se tudi skrbno premišljen odnos med javnim in zasebnim prostorom. Poseglo bi se v bivalne kvalitete neposrednih sosedov, zaprlo bi se obstoječe poglede, poslabšala bi se osončenost, zmanjšala bi se intimnost prostorov,…

• Prostostoječe večstanovanjske stavbe (t.i. vilabloki) v ŠS-6 niso bile nikdar predvidene. Z novo predvideno pozidavo v spremembah in dopolnitvah OPN MOL ID bi se spremenilo merilo stavbnega tkiva kot tudi slogovne, konstrukcijske značilnosti arhitekture in urbanizma v soseski.

Okoljski in družbeni razlogi

• Zelenice v ŠS6 predstavjajo urejeno zeleno površino strnjenega naselja in imajo pomembno ekološko funkcijo ter izboljšujejo mikroklimatske pogoje. Nepozidane urejene zelene površine (v nasprotju s pozidanimi) blagodejno vplivajo na nižanje zunanjih temperatur, v poletnih mesecih pa zmanjšujejo učinek t.i. urbanega toplotnega otoka. Uravnavanje ugodnih mikroklimatskih razmer bo v naslednjih desetletjih v luči podnebnih sprememb in posledičnega segrevanja ozračja postalo še toliko bolj pomembno.

• Gradnja novih večstanovanjskih objektov bi še poslabšala že tako perečo problematiko pomanjkanja parkirišč, cestna infrastruktura pa bo še toliko bolj obremenjena. Povečala bi se tudi hrupnost območja in stopnja onesnaženosti zraka. To bi bilo problematično tudi predvsem v času gradnje, saj se dve lokaciji nahajata v neposredni bližini osnovne šole in vrtca (dela, ki je namenjen jaslim).

• Zelenice imajo tudi pomembne socialno funkcijo, ki omogoča ureditev prostorov druženja, igranje otrok, sprehajanje psov in rekreacijo. Zelene površine urejene ob peš in kolesarskih povezavah, pomembno prispevajo h kakovosti, varnosti in prijetnosti teh povezav in povečujejo privlačnost za njihovo uporabo. Ustvarjajo tudi zdrav in prijeten videz mesta.

• Zelene površine so pomembne tudi iz vidika poplavne varnosti. Ob močnem deževju namreč delujejo kot razlivne površine, kjer voda lahko zastaja brez povzročitve večje materialne škode. Zelene površine, ki jih vodnemu režimu odvzamemo z zazidavo, potrebno neposredno nadomestiti, saj lahko v nasprotnem primeru poplavi sosedna območja, takšno ravnanje pa je družbeno neodgovorno.

• Celostno načrtovane soseske z urejenimi zelenimi površinami blagodejno vplivajo na telesno in duševno zdravje ljudi. Kljub manjšim kvadraturam stanovanj, stanovalci ŠS-6 lažje dostopajo do urejenih zelenih površin, ki so zamišljene kot podaljšek notranjih bivalnih prostorov. Zdravstvene koristi zelenic še toliko bolj prihajajo do izraza ravno v času epidemij kot je Covid-19, ko je bilo/bo zagotavljanje varne razdalje med ljudmi še toliko bolj pomembno.

• Še večja gostota poselitve bo preobremenila dotrajano družbeno infrastrukturo v soseski, stanje pa se bo po izgradnji velikih gradbenih projektov na drugi strani Celovške ceste (Celovška dvojčka in Kvartet), v sklopu katerih bo zgrajenih več kot 400 stanovanj, še poslabšalo.

Ostali vidiki

• Trenutni lastnik zemljišča in vlagatelj pobude (Bojan Gjura – VIDEOART d.o.o.), zelenic v svoji lasti nikoli ni vzdrževal in ni skrbel za njihovo urejenost (s košnjo trave, obrezovanjem dreves, kidanjem snega s pločnikov, itd.). Za urejenost delov zelene površine v neposredni bližini stanovanjskih objektov so vselej skrbeli stanovalci sami, za vzdrževanje večjih površin v soseski pa skrbi MOL, preko javnih in zasebnih podjetij.